DF SVIT

Prižgejo se luči. Najprej one male, ki so okoli plesišča, nato še vse ostale. Redarji začnejo prazniti klub in čas je za dolgo pot proti domu. Ura je 3.00 …..ful let nazaj. Tako daleč, da imam jaz še vedno dolge lase spete v čop in dvajst kil majn. Zunaj se zberemo vsi, ki smo preživeli “bitko” in počasi začnemo drseti proti domu. Iz centra v Novo vas II …precej daleč, ko nisi razpoložen za hojo. Gremo mimo Rotovža in na sredi trga opazimo velikanski “tegl”. “Nekdo je drevo pozabo” reče en. “Mam idejo” se prijavim še jaz ….nekaj trenutkov kasneje že vrtimo tegl proti rdečemu mostu čez reko Dravo, to je stari most oni najlepši v mestu. Pridemo na sredino mosta … več nas dvigne “Fat boya” na ograjo ….par mimoidočih pospeši korak ko opazi našo nakano …ka boooooooom. Frdamani cunami smo naredli, reko je skoraj iz struge fuknilo …poknlo pa je tak, ko da je res bomba padla.

Gremo mimo Metalke (blizu Magdalene) …strnemo vrste …opasn becirk za posamezne sprehajalce tiste dni …vidimo premikanje v enem podhodu …povabimo “pičke pofukane posrane $%&/%$#”#$ naj pridejo ven, da jih pof…. v goveje gobce” Tišina. Noben ne pride. Teden nazaj so kolega skoraj speštali sredi ceste …pičke …mater$%$#”$. Nadaljujemo pot. Mini kolona spet razpada, nekateri zmorejo hitreje, drugi zaradi hudega “boja” spet ne. Potem pa beli AX preseka našo pot. Tip stopi ven, pokaže značko in začne kričat da so nas vidli. Nekaj sekund kasneje prižvižga “marica” in že so tam uniformirani pajaci iz intervencije. “Kdo je zlamo govorilnico”? “Mi je nismo reče en” Takoj pokasira focn. “Ti čupavi”! Logično da spet jaz. Pa pizda materna, jaz mam samo dolge lase pa Maidne poslušam pa Metallico pa Zmučkane buče.

Nikoli ni vredu. Ko sem mel dolge lase, sem se vedno haklal z raznimi prepotentnimi šminkeri z malimi kurci, ki so hotli dokazat neko nadvlado nad “čupavci”. “Gremo čupavega zlamat” pa take. Pa so jih dobili po tistih pimpekih pa se je stvar unesla. Zdaj, ko sem pobrit, pa sem nacist, huligan, …. Pa kaj bi narod rad? Mi je rus Jura rekel, da sem postrižen kot mafijec a imam prijazne oči. Kaj pa to, pizda, kaj pa to?! Imam prijazne oči in lepo okroglo in preveliko glavo, na katero ne paše nobena pofukana šilt kapa. Nobena! Samo štrikane lahko nosim, ker so raztegljive …koji kurac bo kdo pametn zdaj.

Odgovorim, da ne vem nič o nobeni govorilnici. “Kdo as j vio je maer pza”? poskuša kolega a mu ne gre najbolj z jezika. “Vsi not” in pokaže na notranjost “kible”. Se zbašemo not in s kolegom upama, da gremo proti domu. Vsi smo namreč doma v radiusu 300 metrov od PP Maribor 2. Ker je marica polna nas nič ne premetava in že par minut kasneje smo doma …no skoraj. Gremo na postajo …zaprejo nas v neko sobo …kolega je popolnoma kapituliral in zaspi na mizi. “Ne boš tu ležo šmrkavec” in že ga odpeljejo na zaslišanje. Minuto kasneje pridejo po drugega. “Ti, ki se smejiš” “Pa saj se ne” “Grema” in ga že vleče iz sobe. Ko pogledaš G-ja v obraz se res zdi, da se smeji, ampak se ne. Ko mačka je, vedno maš filing, da se ti reži. D-ja srat. Vpraša po wc-ju in jih skoraj faše. Spet mine nekaj časa, pride škif v sobo in vpraša “Kaj je gospodič M. spil da je tak v riti”? Vsi se režimo ko opice in mu povemo, da mogoče kako kaplo preveč. Je G. reko, da je ded zaspal na mizi za ping-pong v kleti, ko so ga hotli povprašat o demolirani govorilnici. Še pred tem je povedal, da smo hodli v parih …čeprav nas je bilo sedem.

Uro kasneje nas z besedami “spizdite, nič vam ne verjamemo” brcnejo iz postaje. Kljub trdi vožnji in posanku pri “sosedih”, smo zdaj res blizu mehke postelje in spanca do kosila.
Dec it.

Tegl je pa tu.

Andrej Potrc