DF SVIT

Otrokom in mlajšim od trinajst let branje zgodbe odsvetujem. Če pa je skušnjava prevelika, naj bo zraven en od “starih”, da ne bo pol sranja …to je vseeno še vedno zgodba za popizdit, kjer se včasih grdo govori.

Starši, ki pa to berete otrokom pred spanjem …nič hudega …boljše to ko Zvezdana.

Proti vzhodu! Vlad čaka na novo kri. Počasi se dani. Megleno jutro nekje v Romuniji. Bus. Spet. Preverim, če imam kakšne sledi ugriza …nimam …za zdaj. Vonj piva, cigaret, jointov elegantno kroži po prostoru. Mežikam skozi okno in opazujem “pokrajino”. Nekaj prostranih travnikov, par razpadajočih bajt in nekaj kilometrov naprej dva velikanska dimnika. Sredi ničesar. Ostanek planskega gospodarstva …se mi zdi.

Ustavimo na počivališču v stilu “Wrong turn” in večina navali na wc. Umijem si obraz popijem malo vode in že sem perajt na novo “vojno”.

Nadaljujemo pot. “Ste vsi?” “Ja, pelji!” Trenutek kasneje kolegica prijavi “Ej, P. manjka!” Seveda se primerno odzovemo “Ne seri, v spodnjem delu busa je.” Po nekaj kilometrih kolega reče: “Stari, če ne bi bil taki ko sn, bi upal stavit, da sn P-ja zunaj vido ….ha ha ha …noro.” “Kak misliš zunaj?” “Ja zunaj …ob cesti.” Takrat pa spet “Pa sem vam rekla, da P-ja ni butli zmešani!”

Nekdo gre do šoferja in pove, da smo enga zadaj pustli in da domorodci verjetno že krop pripravljajo in mormo nujno po njega.

Rumeni BMW prihrumi na postajo in zraven nasmejanega voznika izstopi vidno razfukan P. Je bil na wcju ko je slišal štart busa. Ko je pridivjal iz latrine, smo že izginili v meglo. Tip gre nazaj v gostilno, vpraša po lastniku rumenega BMW-ja. Romun se javi …P ga prosi za zasledovanje …domorodec okleva …mu pomaha s petdeset markami (ne, ni še blo €) in Iliescu obljubi, da ga bo peljal do Bukarešte če je bo treba.

No, tako sta trikrat prehitevala bus in P. je vedno mahal z navijaškim šalom in busar ga ni jebal …”Kaj te jaz vem …v toti megli …sn mislo da je kaki nori Romun pizdomaterno.”

Pri zadnjem mahanju, ga je tako videl kolega, ki je mislil, da ima privide …mi pa smo mu samo pritrjevali.

Do konca “odisejade” večjih anomalij ni bilo …razen odtujitev viskija v brezcarinski prodajalni na romunsko-madžarski meji polni policistov s puškami. Pa enkrat je nivo ceste padel za dvajset centimetrov …Jebemumater, da smo skočli takrat z busom. Polovica se nas je skoraj poscala ob pristanku.

Morda še to. Obrobje Bukarešte. Pridejo delavci rušit termoelektrarno al neko tako sranje, ki že mnogo let ne obratuje. Pizdarija pa nastane ko elektrarne ni več tam … ni je!!! Spizdli so jo! Dobesedno. Ne vem kolko tisoč kvadratov “parcela” je bla prazna. Mestni veljaki niso vedli al se jim blede al bo zaj David Copperfield iz grma skočo.

Sem to zgodbo povezal z onima dimnikoma. Mogoče so bajte in fabriko spizdli, raufanka pa pustli za spomin …al pa sta bla enostavno prezajebana za razstavit.

Andrej Potrc