V kozmosu ima vsak delec svoj antidelec, vsako neravnovesje teži k ravnotežju. Tudi zanj lahko rečemo, da išče svoj antipol. Od svojih kratkohlačniških let dalje je svoje veliko navdušenje nad tehniko in znanostjo poskušal uravnotežiti z “umetnostjo”. Bilo je veliko risanja, slikanja, modeliranja, lepljenja, žaganja … Vedno so bili projekti, ki so ga zaposlovali po šoli. In fotografija?
Kot otrok je občudoval in se na skrivaj igral z družinsko kamero. Bliskavice za enkratno uporabo, ročno navijanje filma ter glasni klik vzmeti, ki je oznanil, da si zamrznil trenutek, to so le še nostalgični spomini.
Na študentski odisejadi po severni Ameriki, se je se dokončno zaljubil v fotografijo. Množica motivov in ustvarjalna vročica so ga popolnoma prevzeli. Tako da ni presenetljivo, da je v čudovitih kanijonih divjega zahoda razbil svojo prvo kamero, ko je iskal “popolni” zorni kot. Pravi, da tja se še vrne in tedaj, še z bolj odprtimi očmi.
Sledilo je zatišje, potem ob koncu prvega desetletja tega stoletja sledi … BUM – digitalna fotografija. Ob raziskovanju novih meja, iskanju lastnega izraza in svežega znanja ga je pot zanesla v Svit. Tukaj je našel sorodne duše in tudi vzornike. Ta mešanica entuziazma, nesebičnega deljenja izkušenj, svežih idej, ga je prevzela in za vedno spremenila njegov pogled na fotografijo.
In tako z vsakim pritiskom sprožilca poskuša ujeti sebi lasten trenutek vpetosti v neskočne realnosti našega časa.