DF SVIT

December je res najbolj primeren mesec, da obdelamo temo ČUSTVA.

Začnimo z malo prigodo: Dva dni nazaj kidam sneg izpred vhoda, garaže, prizidka – skratka, nekako moram urediti dovoz za tri avte in pešpot. Kje so tu čustva? Najprej, vseskozi bemtim, da bom tipa, ki mi vsakič vrže sneg s celotnega cestišča pred vhode prebutala – čustvo jeze. In ko ravno končam, zaslišim traktor za pluženje – kar je še ostalo snega in ledu na cestišču, se čez minuto zopet znajde pred vhodi – čustvo besa.

Lahko bi rekli, da je čustvo stanje ali/in proces, ki se sproži, ko pride do neke spremembe. Kamot bi lahko tudi rekli, da je čustvo energijski dogodek. Pa vendar, je za moje čustvo kriv tip, ki pluži ali jaz? Če bi si npr. mislila – Joj, kak’ fajn, da mi je zopet vrgel sneg pred vhode, bom lahko še malo dlje kidala in bom imela lepše mišice, bi namesto besa, moje telo preplavilo čustvo zadovoljstva. Se pravi – kriva je misel – moja misel! Le zakaj mi ni torej padlo na misel, da bi tipa pričakala z nasmeškom in šilcem v roki in ni vrag, da ne bi vse skupaj pripeljalo do čustva, ki se mu reče sreča. Misel ima neizmerno moč! In, če se vprašamo, ali razmišljanje povzroči čustvo ali pa čustvo povzroči razmišljanje, bi jaz rekla da velja oboje.

Pravijo, da so čustva lahko negativna ali pozitivna. Ampak jaz tu vidim preveliko zmešnjavo, zato raje govorim o slabih in dobrih čustvih – no, tole sem pravzaprav povzela po razlagi energij, kadar delam z reikijem. Dejstvo je namreč, da je lahko npr. čustvo strahu tudi zelo koristno: »Boljš cviknat, ko fliknat!«

Notranji organi imajo zelo veliko vlogo pri čustvih – saj poznamo zgodbo o adrenalinu, pa potenju, hitrem dihanju, pospešenem bitju srca…. In ni brez veze tisto: Greš mi na jetra. Od žalosti ji je počilo srce, Od vznemirjenja mu je….

Na to temo bi lahko Lara pripravila kratko predavanje v povezavi s poligrafom ali EEGjem…

Saj je lepo in pametno, če zna človek pokazati svoja čustva, vendar se nikar preveč ne poistovetite z njimi. Vsakomur se je že zgodilo, da ga je v nekem momentu nekaj strašno razjezilo, a se je že čez uro spraševal – Le zakaj? Če te je nečesa strah, še nisi strahopetec in če te kdaj kaj razjezi še nisi kolerik.

Je pa kljub temu fajn, če se imamo malce ( NE preveč!! ) pod kontrolo in če smo si prijatelji z logiko.