DF SVIT

Pozdravljeni,

takšne reči se dogajajo okrog nas, da bi bila morda primernejša tema absurd, ne pa ABSTRAKT.

Pa vendar – abstrakt bo kar v redu. Ne dogaja se nič konkretnega, le besediči se na polno. Besede so mnogotere, a vendar prazne, brez vsebine, abstraktne torej. Torej nerazumljive.

Hvala bogu je vsaj v umetniškem svetu drugače. Abstraktnost je kljub svoji nedorečenosti, neformi, nediscipliniranosti, lahko polna navdušenja, polna linij in eksplozije barv in to je čisto dovolj, da tam nekje za zaveso, čisto v kotu, najdemo skrito zgodbo. Kaj zgodbo, na tisoče zgodb! Misliti abstraktno je tu opravičljivo, še več, celo govoriti abstraktno je o.k., ker vsak si nariše svojo miselno zgodbo. Takšno, kot mu odgovarja. Ki se mu porodi tisti trenutek, v tistem razpoloženju in ki je, kot taka, torej neponovljiva. A, ni to krasno?

Naj bodo vaši abstrakti kakršni-že-koli, polni barv in linij, polni misli, zgodb in vprašanj, polni presenečenj. Nekomu bodo dali že tudi jasne odgovore, drugi jih niti zaslutili ne bodo.

Čedalje večkrat se vprašam ali ni tudi naše življenje samo še en velik abstrakt. Ampak to je v največji meri še vedno odvisno od nas samih, mar ne.

No, pa poglejmo ali smo sposobni razmišljati izven okvirjev?

Vanja, 7.10.2013